Jasmina B. Freliha, enega najbolj izstopajočih pisateljev mlajše generacije (letnik 1986), zanima vse. Lakota se mu, kakopak, pozna: zlasti v pisavi. Roman Na/pol, ki je leta 2013 dobil nagrado za najboljši domači prvenec in leta 2016 še nagrado Evropske unije za literaturo, je že obravnaval posledice avtoritarnosti, ki so vroča tema razprav ta čas. V zbirki kratke proze Ideoluzije (2015) se je sprehajal med zgodovino in družbeno resničnostjo v prihodnosti, med ljubezensko intimo in javnim terorjem. Najdlje seže v zgodbi Pritisk konca, v kateri spregovori eden od bratov Carnajev. Da, natanko tisti fant, ki je bil soodgovoren za bombni napad na Bostonskem maratonu. Frelih je tudi esejist in te dni je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev Bleda svoboda (2018). V njej razpravlja o literaturi in umetnosti, internetu, vstajah kot karnevalih, človeškosti in nečloveškosti.
Velibor Čolić se je leta 1964 rodil v Odžaku, mladost pa je preživel v Modriči v BiH. Leta 1992 je v Franciji zaprosil za status begunca. Čeprav je takrat znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre, je danes eden najprepoznavnejših in najpogosteje nagrajevanih frankofonskih avtorjev. Pri založbi Goga je pred kratkim izšel njegov roman Sarajevski omnibus. Gre za literarizirani portret Sarajeva in Čolićev poskus, da bi v zgodovino mesta, katerega prebivalci so veliko večino zadnjih petih stoletij živeli v mirnem sožitju, zapisal tudi tiste, ki so mesto gradili, ne le rušili. Roman Manuel d’exil (Priročnik za pregnanstvo, op. av.) je logično nadaljevanje in obravnava žgočo temo begunstva in pregnanstva, kajti »pregnanstvo je množičen pojav, a zelo individualna travma«. Prav zdaj za založbo Galimard, ki velja za Rolls Royce svetovnega založništva, piše hommage ženskam, potuje po Evropi in reflektira, kar vidi kot njene glavne težave: revščino, populizem in revizionizem.
Izjave tedna
»Če poznamo zgodovino, potem veste, da na desni strani političnega prostora nikoli ni bilo satelitov, sateliti so drugje, trenutno jih je šest v neki vladni koaliciji, ki bo razpadla, ker nima planeta.«
Kolumne
Janko Lorenci: Utež
Na čigavi strani je javna tv?
Bernard Nežmah: Mračna stran osrednjih medijev
Rabote ministra, nošenje orožja in volilna kampanja
Vlado Miheljak: Domovina, Bog, Ljubljana
(Kot aprila štiriinštirideset)
Grega Repovž: Epilog protestov 2012
Pravkar poteka zadnje dejanje vseljudskih vstaj leta 2012. Govorimo o tistem trenutku, ko so Slovenci imeli dovolj. Dovolj korupcije, dovolj politikov, ki goljufajo, krmijo svoj širši dvor z...
Dr. Bogomir Kovač: Na poti v zimo našega nezadovoljstva
Politično-ekonomsko sporočilo Umarja je tokrat precej bolj problematično kot običajno
Kultura
Portret
Doroteja Nadrah, igralka
... ki verjame, da morajo mladi sami govoriti svoje zgodbe
Ulica
Anja
Hudo
Dežni alarm
De profundis
Mnemosis, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica
Emilia Galotti, SNG Drama Ljubljana & še ni naslova, Mladinsko, Ljubljana