Dr. Ljubo Bavcon: »Osebno me je prizadelo, saj je Rupnikova policija mojo mamo hudo mučila«
Sodba vrhovnega sodišča, ki rehabilitira domobranskega generala Leona Rupnika, si po mnenju profesorja Bavcona zasluži ustavno presojo in ustavno obsodbo
Kdo vse je nazdravil ob izvolitvi Aleksandre Pivec
Poslanci, nehajte se sprenevedati
Krka podkupovala zdravnike?
Župnikov poziv vernikom k državljanski nepokorščini
Mestne barikade
Pet zadnjic in en pogled
Sodba za Nobelovo nagrado
Dokončna pravica za junaško kapitanko
Zaklonilnik ali zaklonišče?
Smrtni dvoboj
Če predsednik zlorablja oblast, potem to ni zloraba oblasti!
Ivica Buljan (1965) je eden izmed najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v našem prostoru. Samo v zadnjem času se je denimo podpisal pod odmevne predstave V imenu matere po dramskem besedilu Iva Svetine, Zgodovina nasilja po motivih francoskega čudežnega dečka Eduarda Louisa in Cigan, ampak najlepši po nagrajenem romanu Kristiana Novaka, zdaj pa režira 2020, koprodukcijo Drame, MGL in Cankarjevega doma, ki motivno črpa iz del priljubljenega izraelskega pop zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija. Ta je v delih Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje izrisal zgodovino človeštva, se spraševal, kako bo videti naša – robotizirana, z okoljsko krizo in grožnjami jedrske vojne zaznamovana – prihodnost ter nazadnje sestavil zbirko nasvetov o tem, na kaj bi morali biti v prihodnosti pozorni. Tudi predstava 2020 je tridelna: prvi del se naslanja na Sapiens, drugi na fragmente iz Homo Deus, v tretjem, najbolj avtorskem, pa je mogoče prepoznati nekatere ideje iz 21 nasvetov. Z Ivico Buljanom smo se pogovarjali o nekaterih Hararijevih idejah in svetu v letu 2020 in po njem.
Frank Ruda je danes eden bolj znanih nemških interpretov in poznavalcev Hegla. Sicer predava na škotski univerzi v Dundeeju, a se je v zadnjih letih tesno povezal s številnimi uglednimi slovenskimi filozofi in se vključil v tukajšnje polemike. Že leta 2015 smo v slovenskem prevodu dobili njegovo prvo pomembnejšo knjigo Heglova drhal, minuli teden pa že novo delo z nekoliko izzivalnim naslovom Ukinimo svobodo – zagovor sodobne rabe fatalizma, ki jo je filozof Simon Hajdini označil tudi za malce osvobajajočo: v poplavi priročnikov za uspeh in v obdobju obsedenosti z uspešnostjo naj bi bil to priročnik z nasveti, kako ne uspeti (in pri tem uživati).
Razveljavitev sodbe poveljniku domobranskih sil Leonu Rupniku, ki je med drugo svetovno vojno sklenil pakt s hudičem, in posledična rehabilitacija domobranskega generala sta prizadeli dostojanstvo še živečih žrtev domobranstva in njihovih potomcev. Dr. Ljubo Bavcon, že dolgo upokojeni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, je eden izmed njih. Z njim smo se pogovarjali o sodbi vrhovnega sodišča, ki Rupnika rehabilitira, njenih pravnih in družbenih implikacijah ter boju za razveljavitev krivične odločitve vrhovnih sodnikov.
Izjave tedna
»Otroka nihče ne vpraša, če hoče priti na svet. Mene ni nihče vprašal.«
Kolumne
Janko Lorenci: Trupla in užitki
Malokdo si želi skorajšnjih volitev
Bernard Nežmah: Puhlice močnejše od dejstev
Sodbe, krediti, stanovanja in stara politična policija
Vlado Miheljak: Šola za klovna
(kako postati in ostati Karl Erjavec)
Grega Repovž: Kaj ima vojska s penisi?
V zadnji številki v letu 2019 je revija MIT Technology Review objavila članek o eni prvih popolnih presaditev penisa ameriškemu vojnemu veteranu, sanitejcu Rayu, nekdanjemu ameriškemu marincu, ki...
Dr. Bogomir Kovač: Davoško ogledalo
Bedaki so vedno nevarni, tudi v imenitnem Davosu. Toda organizatorji so se vedno trudili, da so jih držali v manjšini.
Kultura
Portret
Ana Svetel, piska, ki je prvo pesem posvetila Pohorskemu bataljonu
PORTRET
Ulica
Tara
Hudo
Nosilec za banano
TV komentar
Kdo je ukinil naborništvo, ki ga SDS želi po hitrem postopku ponovno vzpostaviti?
APPOINTMENT 4.0,
Milko Šparemblek, najstarejši še delujoči koreograf na svetu ...
Festivalski plonklistek: Mladinin vodnik po šestem Mentu