»Zelo težko sprejmem, kar dela Izrael palestinskemu narodu, to je grozljivo, to so vsi zametki genocida«

Pred natančno dvema letoma je Nataša Pirc Musar stisnila roko Borutu Pahorju in stopila v predsedniško palačo. Dve leti je dovolj dolga doba tudi za novega politika, čas uvajanja in negotovosti je minil. In v dveh letih je postalo jasno, da je Nataša Pirc Musar res drugačna od svojega predhodnika. Kritizira vlado, kritizira tudi opozicijo, zagovarja tisto politiko, tiste vrednote, za katere je prepričana, da so prave. Zdi se, da bi imela rada več politične moči, a kot pravnica ve, kakšne so njene ustavne omejitve.

»Želeli so vplivati na to, kako javna zavarovalnica deli denar«

Erik Brecelj je abdominalni kirurg z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki je v javnosti zaslovel s svojim neposrednim pristopom: ne izbira pridevnikov, ne zna govoriti med vrsticami in ne taktizira. Če meni, da kdo laže in krade, potem to pove, če meni, da je treba koga brcniti na cesto, pa četudi je to kak njegov kolega, minister ali šef, reče, da ga je treba brcniti na cesto. Če bi Erik Brecelj delal v diplomaciji, bi vsak mesec zakuhal nov konflikt, a na področje zdravstva, kjer so akterji interesno prepleteni in navadno drug drugemu ščitijo hrbet, je prinesel sproščujočo svežino.

»Za čustveno resnico velja, da dejstva niso pomembna«

Na desnici že dolgo gradijo vzporedno državo, prvak SDS Janez Janša je to nekoč poimenoval »druga republika« – imajo lastno civilno družbo, medije, možganske truste in visokošolske zavode –, zadnja leta pa so, po zgledu iz tujine, predvsem ameriških republikancev, začeli sprevračati tudi jezik. »Kulturni marksizem«, »teorija spola«, »woke« ali »prebujenska ideologija« ... To je samo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo. A za kaj v resnici sploh gre? In kdo dejansko govori o tem? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, sociologom in profesorjem na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Revnim je treba subvencionirati elektriko

Onesnaženje zraka, ki ga povzroča ogrevanje (individualnih) bivališč z biomaso, je globalen problem. V okolici Alp, kamor spada Slovenija, je ta težava še posebej očitna, saj nas večina živi v dolinah in kotlinah, kjer se onesnaženje ne razredči. Ljubljanska kotlina je odličen primer tega: vse, kar spustimo v zrak, ostane zaradi geografije in vremenskih razmer pozimi dalj časa v kotlini, zato so obdobja onesnaženosti zraka tako dolga. Težava ni samo gorivo, pač pa način zgorevanja: če je zgorevanje neučinkovito, naprava spušča v zrak velike količine delcev in organskih plinov. V starih kurilnih napravah je zgorevanje neučinkovito, peči na drva so tako lahko resna težava.

»Ljudje zmeraj bolj postajajo posamezniki, ki živijo na omejenih zasebnih parcelah«

Po zadnji raziskavi Urbanističnega inštituta okoli 80 odstotkov Slovencev živi v nepremičnini, v kateri je vsaj eden od članov gospodinjstva lastnik ali solastnik nepremičnine, in zmeraj več jih biva v družinskih hišah, ne stanovanjih (leta 2005 je v hišah živelo 55,4 odstotka vprašanih, leta 2024 pa 66,6 odstotka). Zdi se kot paradoks: v Sloveniji imamo eno največjih stopenj lastništva stanovanj v Evropi, vendar se stiske tistih, ki stanovanjskega problema še niso rešili, radikalno stopnjujejo, nepremičninski balon pa kljub napovedim nikoli zares ne poči. Raziskavo smo vzeli kot izhodišče za pogovor z dr. Milošem Koscem, arhitektom in docentom na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo.

»Marsikatera zamisel Trumpovih sodelavcev je popolnoma nora«

Barry Eichengreen predava ekonomijo in politologijo na kalifornijski univerzi v Berkeleyju.

»Zeleni prehod s kavča, iz cone udobja, v kateri smo danes, ne bo izvedljiv«

Malokdo pozna podrobnosti z računa za električno energijo, na njem je veliko različnih postavk, prispevkov, različni so načini izračuna porabe energije, tu pa je tudi omrežnina, beseda, ki je zaradi gospodarstva in kimajoče politike postala simbol zablod zelenega prehoda. Gre za izkrivljen pogled. Nov način izračuna omrežnine je pravičnejši, drugače povedano, doslej so tisti, ki so uporabljali več omrežja, plačevali premalo, gospodinjstva in mali poslovni porabniki pa preveč. To dejstvo se je v hrupu demagogije in interesov izgubilo.

»Janševe obtožbe o krivosodju pomenijo napad na pravno državo«

Andreja Katič položaj pravosodne ministrice zaseda že drugič, tokrat ga je prevzela med mandatom, ko je nasledila strankarsko kolegico Dominiko Švarc Pipan, ki je morala oditi po razkritju afere nakupa sodne stavbe na Litijski v Ljubljani. Gre za političarko z dolgoletnimi izkušnjami, ki bi se raje kot z omenjeno afero ukvarjala s številnimi zahtevnimi vprašanji, ki spadajo v njen resor. Na primer z neznosnim stanjem v zaporih, povečanjem učinkovitosti sodišč ali pa, ne nazadnje, z izvrševanjem kupa neizvršenih odločb ustavnega sodišča.

»V času prejšnjega režima sta bili vloga posameznika in njegova odgovornost večji, pomembnejši«

Dr. Goran Vranešević je filozof in prevajalec. Delal je na Fakulteti za družbene vede in ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je predaval sodobno politično filozofijo. Zanimata ga politična teorija in lingvistika; med drugim je raziskoval v okviru evropskega raziskovalnega projekta in projekta Heglova politična metafizika. Je poznavalec nemške klasične in sodobne politične filozofije. Samo v letu 2024 ima šest vidnih znanstvenih objav, letos pa sta predvideni še dve, ki bosta izšli pri slovenskih, nemških, italijanskih in angleških založnikih. Vranešević je v času zmage Donalda Trumpa, v obdobju, ko volivci podpirajo nasilje in laži, odličen sogovornik za razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo in ali se bo vsa jeza, ki se kopiči na oni strani Atlantika, prelila tudi k nam. Ali je ta jeza res vedno slaba ali pa se iz nje lahko kaj naučimo?