Grega Repovž: Ne

V žaru navdušenja nad razmeroma benignim poročilom evropske komisije o razmerah v Sloveniji sta premierka Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer pohitela iz njega navajati priporočila.

Janko Lorenci: Couple penal

Bolni preplet politike in gospodarstva

Bernard Nežmah: Dediščina

Tradicija dvojnih meril

Dr. Bogomir Kovač: Ponovitev

Ustavne spremembe in »izbrisani« so razbili politično kredibilnost vladajoče koalicije na levi sredini, fiskalno pravilo jo bo ekonomsko pokopalo v letu pred volitvami

Maja Novak: Roman o Hildi

Ali: O kuri, ki je prezgodaj zapela.

Heni Erceg: Ustavno kadilo

Hrvaška je očitno na najboljši poti, da se spremeni v zatohlo provincialno džamahirijo

Vlado Miheljak: Reševanja stotnika Janeza

Ko je oktobra 2011 bila potrjena sicer nekaj tednov trajajoča špekulacija, da bo Janković nastopil na volitvah, sem zapisal, da bo nastop Jankovićeve PS morda rešitev za prihajajoče volitve, ne pa tudi za levico. Ne zato, ker bi onkraj PS bila v tistem času neka boljša, bolj avtentična levica, ampak ker je od vsega začetka bilo jasno, da bo ta stranka “iz vseh vetrov”; v veliki meri sestavljena iz ljudi z dobrim občutkom, kdaj je treba skočiti z vlaka, ki drvi v prepad in skočiti na drugega, bolj perspektivnega. Tako so se na skupni listi znašli kandidati in kandidatke prebegli iz SD, Zares, LDS, celo iz ultranacionalistične desnice. In predvsem je bilo hitro jasno, da bo to stranka brez koncepta, zato brez doslednosti. Kar se je hitro po odličnem volilnem izidu tudi potrdilo.