V zadnjih izdihljajih 7. februarja, tik pred začetkom osrednjega slovenskega kulturnega praznika in tik po zaključku državne proslave, s katero smo ga vajeni obeleževati, je po spletu zaokrožila izjava režiserja te iste proslave, Mareta Bulca, ki je v naslednjih dneh dosegla visoko stopnjo viralnosti. V svoji poslanici je režiser gledalcem prešernega programa RTV SLO namreč sporočil, da so od njegove zamisli za proslavo ostale le kosti, meso pa je z njih izbrisala cenzura Upravnega odbora Prešernovega sklada, s prof. dr. Janezom Bogatajem na čelu. In kaj se je pravzaprav dogajalo?
Zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, Andrej Studen, ki je v preteklosti raziskoval številne marginalne skupine in prezrta zgodovinska vprašanja, se je lotil morda najbolj pozabljene, zapostavljene in odrinjene teme, zgodovine romske skupnosti. Oziroma pogledov »civiliziranih« Evropejcev na »necivilizirane« Rome, ki so odločilno vplivali nanjo. Nastala je knjiga Neprilagojeni in nevarni: Podoba in status Ciganov v preteklosti. Studen opozarja, da bi se morali iz odnosa Evropejcev in tudi Slovencev do prišlekov – Romov – naučiti, kako ne ravnati z novodobnimi prišleki – begunci, migranti, pribežniki.
Izjave tedna
»Kako v Piranu prepoznaš turista in domačina? Turisti gledajo v zrak, domačini pa v tla.«
Kolumne
Komentar
Konec domišljije
Zakaj neki domišljavi režiser teži z refleksijami o tem, ali lahko Prešernova Zdravljica ponudi navdih za premagovanje sedanje družbene krize?
Kultura
Portret
Katarina Stegnar, igralka, performerka in avtorica
Ena od letošnjih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada
Ocenjujemo
Konzum
Fotogalerija
Pisma bralcev










































